ALI RASTLINE V PISARNAH IZBOLJŠUJEJO ZDRAVJE

Poročilo iz osemdesetih let indicira na to, da lahko rastline reducirajo količino kemičnih snovi iz zraka. Tako listi kot tudi steblo in korenine sodelujejo skupaj z mikroorganizmi, ki se nahajajo v zemlji okrog korenin. v procesu čiščenja zraka. Tako rastline nudijo možnost izboljšanja zraka pogosto precej onesnaženega zraka v prostorih. Prav zaradi tega so sposobne izničiti negativni efekt na zdravje povzročen z atmosfero v javnih in zasebnih prostorih.

Poleg tega rastline niso samo potencialni čistilec zraka. Predstavljajo tudi del originalnega ekosistema katerem se je človek razvijal. Rastlinske vrste kakršne poznamo danes so nastajale že pred 150 milijoni let, medtem ko je človeška evolucija začela pred komaj 4.5 milijoni let,homo sapinens pa se je začel razvijati šele pred 100 000 leti. Naš celotni razvoj je torej tesno povezan z rastlinami.

Zanimivo je, da se je človeška biologija in genetika zelo malo spremenila. Na pogled so identični človeku, ki je živel na koncu ledene dobe, ko je led prekrival velik del severne Evrope. Drugače povedano naše okolje se je začelo postopoma spreminjati šele v zadnjem času.

Ta se je  začel z industrijsko revolucijo, katera je vodila so urbanizacije zahodnega sveta. Tako se je zgodilo, da je človek v zadnjih 50 do 70 letih pozabil na svojo vez z naravo. Ta razvoj nas je odsekal od tesnega stika z naravo in nas pripeljal do velike potrošnje našega življenja obkroženega z umetnimi stvarmi.

Moderen način življenja nas je tudi pripeljal do novih izrazov v psihološkem pogledu na naše zdravje. Kako deluje okolje na nas  namreč imenujemo okoljska psihologija. Študije na tem področju jasno kažejo, da ima okolje pomemben vpliv na naše dobro počutje, čustveno stabilnost in stres. Kažejo, da nahajanje v odprtih prostorih parkih in gozdovih znižuje stres. Tu se poraja vprašanje, zakaj ima narava na nas takšen efekt. Ne gre samo zato, da fizično telo zagotavlja, da bomo preživeli v divjini, ampak tudi za psihološko komponento. Ko se namreč sprehajamo po gozdu velikokrat preklopimo na »avtomatičnega pilota«, kar kaže da je nekje globoko v nas podedovana zavest, katera prepozna naravo kot nekaj domačega. Po drugi strani pa ko se nahajamo v okolju, ki nam ni domače trošimo velik del mentale energije, da ohranimo določeno distanco.

Naš urbani način življenja pomeni tudi, da preživimo tudi do 90 % časa v zaprtih prostorih. To povečuje pomembnost tako fiziološkega kot tudi psihološkega efekta pri dizajniranju notranjih prostorov.

Nekaj študij iz preteklih 15 let kažejo, da lahko pogled skozi okno povzroči občutek dobrega razpoloženja. Ameriška študija, ki jo je izvedel Robert Ulrich, kaže na to da so pacienti, ki so imeli pogled na vegetacijo ozdravili mnogo prej in imeli tudi precej nižji prag bolečine, kot pacienti, ki so gledali v betonske zidove. Prav tako je Švedska študija pokazala, da je pisarniško osebje, ki je imelo pogled na zeleno vegetacijo bilo manj pod stresom, kot na primer osebje, ki je gledalo na ulico.

Torej če lahko samo pogled skozi okno, ne samo zmanjša stres ampak tudi določeno mero zdravja, morajo rastline v prostoru, doseči najmanj enak efekt.  

Na hortikulturnem inštitutu univerze na Norveškem so našli še en efekt vpliva rastlin na fizično in kemično stanje zraka v prostorih. Poskušali so testirati, kjer je bilo to mogoče vpliv rastlin na izboljšanje zraka v prostorih. Študija je bila izvedena skupaj z servisom za poklicne bolezni družbe Statoil, največje naftne družbe na Norveškem. Hortikulturno podjetje - Greenteam- je opazovalo stanje rastlin tekom študije. Vključili so tudi medicinske kolege, strokovnjake za astmo in alergije ter različne eksperte za poklicne bolezni.

Vključenih je bilo 59 zaposlenih podjetja Statoil. Delali so v pisarnah, ki so pokrivale 10 m² . Študija je bila izvedena jeseni leta 94. V tistem trenutku ni bilo v  pisarnah nobenih rastlin. 59 sodelujočih je bilo razdeljeno v dve grupe. Obe grupe so bile dobro premešane kar se tiče starosti, spola in so vsebovale enako število kadilcev. Čas preveden za računalnikom je bil prav tako enak v obeh grupah. V teku kontrole med decembrom 94 in januarjem 95 so zbirali podatke o 12 različnih simptomih. Te simptome, kot so utrujenost, glavobol, suha koža na rokah in obrazu, kašljanje in vnetje oči lahko v veliki meri  pripišemo delovnem okolju. Podatki so se zbirali z vprašalnikom na katerem je bilo treba označiti stopnjo prisotnosti katerega izmed simptomov (na lestvici od 1.3). Podatki so se zbirali vsaka dva tedna. 

Rezultati niso pokazali nobene razlike v stopnji zdravja med obema skupinama. Skupina A je imela povprečje 7.8, grupa B pa 8.3, kar je razlika 0.5 %. Zaključili so da se obe skupine precej podobno odzivajo na simptome povzročene z notranjo atmosfero.

V nadaljnjem eksperimentu so vse pisarne skupine A opremili z rastlinami. Tri zaboje za rože so vsebovali  Dracena deremensis, Aglaonema commutatum in Epipremnum aureum, kateri so bili nameščeni na vsako okno. Poleg tega je bil v kotu nameščen zaboj z 1.5m veliko Draceno deremensis in Epipremnum aureum kot nižjo rastlino. Skupina B je služila kot kontrolna skupina. Po treh mesecih so rastline postavili v prostore skupine B in je skupina A služila kot kontrolna.

Tekom poizkusa se je nabralo upoštevanja vredno število zdravstvenih problemov. 12 simptomov so razdelili v tri glavne grupe.

Grupa 1 je pokrivala splošne simptome: utrujenost, omotičnost, glavobol in vrtoglavico skupaj  z problemom koncentracije. Ugotovili so precejšen upad pri teh simptomih, posebno pri glavobolu in utrujenosti, ki sta padla za  20-30% potem ko so postavili rastline v pisarno.

Grupa 2je  pokrivala probleme sluznice: srbeče, pekoče ali razdražene oči, razdražen in zamašen nos, hrapavo in suho grlo skupaj z kašljem. Tudi ti simptomi so se znatno izboljšali: suho in hrapavo grlo za okrog 30%, in kašljanje za okrog 40%.

Grupa 3 je pokrivala probleme glave: razdraženo in suho kožo na obrazu, prhljaj, srbeče lasišče in ušesa in srbeče roke. Prisotnost rastlin je pokazala občutno izboljšanje pri kožnih problemih, najbolj pa pri suhi koži na obrazu, kjer so se simptomi zmanjšali za okrog 25%.

Vpliv rastlin na izboljšanje zdravja lahko objasnimo z naslednjimi razlogi: izboljšan občutek ugodja dviguje stopnjo tolerance na razdraženost. Posledično osebe občutijo notranje okolje bolj prijazno, če so v njem rastline.

Po drugi strani, lahko zaključimo, da imajo rastline direkten učinek na okolje; v skladu z ugotovitvami raziskave v Ameriki, rastline lahko zmanjšajo veliko število kemičnih snovi v zraku. Lahko pa tudi dvigujejo vlažnost v zraku, kot to sugerira Angleška študija. Ta dva faktorja sta vodilna pri izboljšanju ozračja v prostoru.

V nadaljnji raziskavi so hoteli ugotoviti, kako vpliva prisotnost rastlin na njihovo delovno okolje.        

Sorazmerno veliko število oseb se je strinjalo, da je zrak v prostoru boljši, če so v prostoru rastline (22% se je popolnoma strinjalo, 24% delno). Večina je povedala, da se počutijo udobnejše v prostoru z rastlinami (84% se je strinjalo delno ali v celoti). Vsi ki so sodelovali v poizkusu so  izrazili željo, po namestitvi rastlin v njihove prostore.

Na koncu so prišli do naslednjih zaključkov. Rastline v prostorih lahko izboljšajo zdravje in občutek ugodja. Problemi z zdravjem povzročeni z zrakom v prostoru, se pojavljajo manj pogosto in zaposleni čutijo rastline kot pozitiven element. Učinkovitost na delu se tako poveča zaradi izboljšanega zdravja in občutka ugodja.